Ljudje in živali že tisočletja živimo v sožitju. Danes so hišni ljubljenčki pogosto obravnavani kot polnopravni člani družine. Da bo sobivanje harmonično, je poleg ljubezni in naklonjenosti nujno zagotoviti ustrezno vzgojo, socializacijo ter skrb, ki ustreza potrebam posamezne živali. Lastništvo živali ni le privilegij, temveč tudi odgovornost – tako do živali kot drugih ljudi, okolice in narave.
Zakaj sta vzgoja in socializacija tako pomembni
Pri psih se proces učenja začne že v mladičkovem obdobju. Socializacija pomeni postopno in nadzorovano izpostavljanje psa različnim situacijam, ljudem, živalim, zvokom in vonjem, da se nauči mirnega in samozavestnega odzivanja v različnih okoliščinah.
Vzgoja psa presega učenje osnovnih ukazov in obsega vzpostavljanje jasnih meja, razvijanje sprejemljivega vedenja in krepitev odnosa med skrbnikom in psom, ki temelji na zaupanju in razumevanju.
Poleg vzgoje, ki je nujna za sobivanje, se za vse lastnike in njihove pse priporoča šolanje, saj izboljša poslušnost in preprečuje razvoj vedenjskih težav psa (strah, agresija, destruktivno vedenje) ter mu nudi mentalno zaposlitev, lastnik pa se s šolanjem nauči pravilnih pristopov pri ravnanju s psom.
Aktivnost in miselna zaposlitev – temelj dobrega počutja
Vsaka žival potrebuje gibanje, raziskovanje in izzive, toda seveda v ustrezni meri glede vrsto, v primeru psov pa glede na pasmo, starost in zdravstveno stanje. Energični psi potrebujejo več telesne aktivnosti (na primer dolgi sprehodi, tek, pasji športi kot je agility), medtem ko bodo starejši ali manj aktivni psi bolj uživali v krajših sprehodih in miselnih igrah (na primer iskanje priboljškov, učenje novih trikov).
Premalo aktivnosti lahko vodi v frustracije, dolgčas, destruktivno vedenje in celo v resne zdravstvene težave.
Kako zagotovimo sobivanje živali z okolico brez konfliktov
Hišni ljubljenček ne sme postati nadloga za okolico. To pomeni:
- Pobiranje iztrebkov za svojim psom: Na sprehod se nikoli ne odpravimo brez vrečk za iztrebke. Po vsaki “opravljeni potrebi” odstranimo iztrebke in jih odvržemo v temu namenjen koš. To je osnovna kultura sobivanja, hkrati pa obveznost, ki jo urejajo občinski odloki.
- Nadzor nad hrupom: Dolgotrajni hrup lahko moti javni red in mir. Če žival pogosto povzroča hrup, poiščimo vzroke in ustrezne rešitve (več gibanja, šolanje, pomoč strokovnjaka).
- Povodec na javnih mestih: Zakon o zaščiti živali določa, da mora biti pes vedno na povodcu, kadar se nahaja na javnem mestu. Torej tam, kjer je ali bi lahko bilo več ljudi (ulice, parki, obala, prireditve).
- Preprečevanje pobegov: Živali ne smemo puščati brez nadzora. Pobegla žival je lahko nevarna sebi in drugim, predvsem v območjih prometa.
- Vstop v lokale: Vstop živali v trgovine, restavracije in druge objekte ureja vsak ponudnik posebej. Pred vstopom zato najprej preverimo pravila in spoštujmo navodila. Če ima lokal temu namenjen prostor, pa živali zagotovimo, da so pogoji primerni, da jo lahko tam pustimo.
- Sterilizacija/kastracija: Živali, ki se prosto gibljejo, na primer mačke, naj bodo kastrirane ali sterilizirane. To zmanjša število nezaželenih mladičev, omeji pretepe med mački, zmanjša širjenje bolezni in pripomore k boljšemu sobivanju z okolico.
Posebna pravila v naravi in zaščitenih parkih
Posebne omejitve veljajo tudi v naravi, zlasti pa v zaščitenih naravnih območjih, kot so krajevni in narodni parki. Zakon o Triglavskem narodnem parku namreč določa naslednje pravilo:
“Na območju narodnega parka je prepovedano puščati pse s povodca zunaj naselij, razen pri izvajanju lova in paše ter pri izvajanju nalog policije, vojske in gorske reševalne službe.”
Prav tako pa moramo biti pozorni na lokalne občinske ureditve.
PRIMER: V skladu z Odlokom o krajinskem parku Tivoli mora lastnik med obiskom parka psa imeti na povodcu. Ob neupoštevanju je lastnik lahko oglobljen.
Pazljivi moramo biti tudi na lovnih območjih, kjer morajo biti psi med 1. aprilom in 20. avgustom pripeti ali pod neposrednim nadzorom.
Spoštovanje teh pravil je ključno za zaščito divjadi, narave in drugih obiskovalcev.
Pravilen prevoz živali
V avtu mora biti žival varno nameščena – v transporterju, s pasom ali zaščitno mrežo. Poleti živali nikoli ne puščamo v zaprtem avtomobilu, tudi če je avto parkiran v senci ali ima okna odprta – temperatura lahko hitro doseže smrtonosne vrednosti.
V javnem prevozu morajo biti živali pod nadzorom, na povodcu ali v transportnem boksu, včasih tudi z nagobčnikom – odvisno od pravil prevoznika.
Kaj storiti v primeru ugriza ali napada psa
Če pes ugrizne človeka ali drugega psa, je treba:
- Takoj obvestiti policijo (113) ali območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
- V primeru ugriza veterinarska inšpekcija psu lahko podeli status nevarnega psa.
- Takšen pes mora biti v prihodnje na sprehodih opremljen z nagobčnikom, vedno na povodcu in nameščen v ograjeno območje z opozorili. Ne sme ga voditi oseba, mlajša od 16 let.
- Če je pes že večkrat ugriznil, se lahko predpiše obvezno šolanje, v hujših primerih pa tudi evtanazija – zlasti če je bil ugriz za človeka usoden ali mu je povzročil hudo telesno poškodbo.
Odgovorno lastništvo je dolžnost vsakega skrbnika
Imeti žival pomeni več kot le ljubezen in druženje. Pomeni tudi, da znamo poskrbeti za njene potrebe, da jo naučimo primernega vedenja in spoštujemo skupnost, v kateri živimo. Le tako lahko ljudje in živali sobivamo v varnem in prijetnem okolju.