/
/
Veterinarska oskrba živali

Veterinarska oskrba živali

Zdravje živali je izjemno pomembno, saj ji omogoča dolgo, kakovostno življenje in dobro počutje. Preventivna veterinarska oskrba vključuje cepljenja, zaščito pred zajedavci, skrb za zdravje zobovja in dlesni in zagotavljanje ustrezne prehrane. Redni pregledi pri veterinarju, pravočasno ravnanje v primeru bolezni ali zastrupitve in prilagajanje oskrbe potrebam živali so ključni elementi odgovornega lastništva. 

Cepljenje psov in mačk

Cepljenje je eden najučinkovitejših načinov zaščite pred nalezljivimi boleznimi, ki lahko resno ogrozijo zdravje hišnega ljubljenčka. Cepljenja poleg tega ščitijo širšo populacijo živali, saj z vzpostavitvijo kolektivne odpornosti omejimo širjenje bolezni.

  1. Psi

V Sloveniji je zakonsko obvezno cepljenje psov proti steklini, smrtno nevarni bolezni, ki poškoduje živčni sistem. Cepljenje se prvič izvede pri starosti 12–16 tednov, drugo in tretje cepljenje pa sledita v letnem razmiku. Nato se cepljenje ponavlja na vsaka tri leta.

Poleg stekline obstaja veliko neobveznih cepljenj proti različnim boleznim, kot so pasja kuga, kužni hepatitis, parvoviroza in kužni kašelj. O dodatnih cepljenjih se posvetujte s svojim veterinarjem.

  1. Mačke

Za mačke ni obveznih cepljenj. Cepljenje proti steklini je obvezno le, če z mačko potujemo izven Slovenije. O neobveznih cepljenjih proti boleznim, kot so mačja kuga, mačji herpes in mačja levkoza, se posvetujte s svojim veterinarjem. 

Veterinarska oskrba in redni pregledi - odgovorno lastništvo živali.
Vir: Shutterstock

Notranji in zunanji zajedavci

Zajedavci lahko resno ogrozijo zdravje živali, povzročajo nelagodje in prenašajo različne bolezni. Zaščita proti njim je bistvena, saj se z rednim odstranjevanjem preprečijo številni zdravstveni zapleti.

Notranji zajedavci, kot so gliste in trakulje, okužijo prebavni sistem živali in povzročijo prebavne težave, izgubo teže ter slabokrvnost. Mladiče pogosto okuži že njihova mati ali pa se okužijo z okuženim iztrebkom. Preventivno zatiranje notranjih zajedavcev izvajamo z rednim dajanjem antiparazitikov, pri mladičih vsakih nekaj tednov, pri odraslih pa vsaj dvakrat letno. Preprečevanje okužb je pomembno tudi za zdravje ljudi, saj lahko nekateri zajedavci povzročajo zoonoze, tj. bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka.

Bolhe, klopi in uši so najpogostejši zunanji zajedavci pri psih in mačkah. Poleg nelagodja lahko prenašajo bolezni, kot sta borelioza in anaplazmoza. Za zaščito se uporabljajo antiparazitni pripravki, kot so ampule, spreji, ovratnice in tablete, ki delujejo proti zunanjim zajedavcem. Pomembno je, da se sredstva uporabljajo redno, saj je s tem zagotovljena zaščita čez celo leto.

Zdravje zob in ustne votline

Težave z zobmi in dlesnimi so pri psih in mačkah precej pogoste. Pojav zobnih oblog in kamna lahko vodi do vnetja dlesni in celo izgube zob, kar lahko povzroči bolečine in težave s prehranjevanjem.

Redno čiščenje zob z zobnimi ščetkami in uporabo posebnih žvečilnih igrač ter zagotavljanje ustrezne prehrane sta ključna za preprečevanje nastanka zobnih oblog in zobnega kamna. Veterinar lahko izvaja tudi čiščenje zobnega kamna pod anestezijo, kar je pogosto treba opraviti pri starejših živalih, ki že imajo težave z ustno votlino.

Psa ali mačko je priporočljivo redno voditi na veterinarske preglede zob, saj bo veterinar prepoznal zgodnje znake bolezni, npr. vnetje dlesni ali zobne abscese. Zgodnja obravnava zobnih težav preprečuje nadaljnje zaplete in bolečino.

Prehrana in zdrav življenjski slog

Prehrana ima velik vpliv na zdravje živali. Uravnotežena prehrana pomaga vzdrževati primerno telesno težo, zmanjšuje tveganje za bolezni in podpira splošno dobro počutje. Pes ali mačka naj uživata  kakovostno hrano, prilagojeno starosti, velikosti in posebnostim, kot so alergije ali posebne potrebe. Pomembno je, da žival ne dobi preveč prigrizkov, saj lahko hitro pridobiva težo, kar prinaša dodatna tveganja za zdravje.

Vsaka žival potrebuje tudi dnevno gibanje, ki ustreza njenim potrebam in starosti. Redna telesna aktivnost krepi mišice, izboljšuje gibljivost sklepov in pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže.

Ustrezna, uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog živali - zmanjšanje tveganja za bolezni.
Vir: Shutterstock

Kaj storiti, če žival zboli?

Ob prvih znakih bolezni, kot so bruhanje, driska, pomanjkanje apetita ali spremembe v obnašanju, je priporočljivo obiskati veterinarja. Redni letni pregledi so priporočljivi za vse živali, saj lahko veterinar pravočasno zazna morebitne težave. Pri starejših živalih so smiselni pogostejši pregledi, saj so dovzetnejše za kronične bolezni.

Znaki, da moramo nujno obiskati veterinarja:

  • močne bolečine, ki se kažejo kot stokanje, tresenje ali pretirano lizanje določenih predelov telesa;
  • oteženo dihanje ali dušenje;
  • hudo bruhanje ali driska, še posebej, če je prisotna kri ali dehidracija;
  • nenadna šepavost ali izguba ravnotežja.

Simptomi in prva pomoč pri zastrupitvi

Hišni ljubljenčki so radovedni in lahko zaužijejo snovi, ki so zanje nevarne. Pogoste zastrupitve pri psih in mačkah se zgodijo zaradi zaužitja določene hrane (na primer: čokolade, žvečilnega gumija, čebule, česna, gob in podobno), zdravil za ljudi, strupenih rastlin in drugih snovi (na primer: sredstva proti zmrzovanju ali insekticida).

Simptomi zastrupitve so odvisni od snovi, ki jo je žival zaužila, in vključujejo prebavne motnje, tresenje, zmedenost, težave z dihanjem in napade. Hitro ukrepanje je bistveno – če opazite nenavadne simptome ali sumite, da gre za zastrupitev, nemudoma obiščite veterinarja. Če je mogoče, ugotovite, katero snov je žival zaužila, saj bo veterinar lažje določil ustrezno zdravljenje. Nikoli ne poskušajte izzvati bruhanja, ne da bi se prej posvetovali z veterinarjem.

Skrb za zdravje živali ni le vprašanje preventive in rednih obiskov pri veterinarju, temveč pomemben del odgovornega lastništva. Z ustreznimi cepljenji, zaščito pred zajedavci, kakovostno prehrano in redno nego bomo pripomogli k dolgoročnemu zdravju in dobremu počutju svojega ljubljenčka. Biti odgovoren lastnik pomeni tudi pozorno spremljati vedenje in zdravje živali ter hitro ukrepati ob morebitnih težavah.