Marsikdo želi na počitnice ali potovanje vzeti tudi svojega hišnega ljubljenčka. Za potovanja znotraj EU veljajo enotna pravila, stvari pa se lahko zapletejo, če želimo s hišnim ljubljenčkom odpotovati kam dlje. Za potovanje v države zunaj EU lahko veljajo strogi pogoji vstopa in kasnejše vrnitve domov. Lastniki živali se morajo zato pred odhodom pravočasno pozanimati, kateri veterinarski pogoji se zahtevajo za vstop v državo, v katero potujejo, in kaj morajo storiti, da se lahko z živaljo vrnejo v EU. Nekateri postopki za izpolnjevanje pogojev namreč lahko trajajo tudi več mesecev.
Potovanja znotraj EU
Za potovanja s psom ali mačko znotraj EU načeloma veljajo enotni pogoji, in sicer mora biti hišni ljubljenček:
- označen z mikročipom,
- cepljen proti steklini ter
- imeti evropski potni list za hišne živali.
Ker imajo lahko države članice dodatne pogoje glede tretiranja psov proti trakulji (za vstop na Malto, Finsko in Irsko) ter nacionalne omejitve, na primer glede nekaterih pasem psov, se je pred potovanjem v drugo državo EU priporočljivo pozanimati o morebitnih dodatnih pogojih.
Zgoraj zapisano velja za tako imenovane netrgovske premike psov in mačk, to je, kadar žival potuje z lastnikom, namen potovanja pa ni prodaja ali sprememba lastništva hišne živali. V primeru nakupa ali prodaje psa ali mačke znotraj EU govorimo o trgovskem premiku, kjer veljajo drugačna pravila. Več o nakupu živali iz tujine.
Potovanja v države zunaj EU
Lastnik psa ali mačke se mora pred vsakim potovanjem z živaljo v tretje države pravočasno pozanimati, kateri so veterinarski pogoji za sprejem živali v to državo, in po potrebi pridobiti tudi uvozno dovoljenje in veterinarsko spričevalo. Nekatere tretje države namreč dovolijo, da pse in mačke pri vstopu v državo spremlja evropski potni list za hišne živali, druge pa zahtevajo veterinarsko spričevalo, ki ga izda uradni veterinar pristojnega organa.
Evropska unija ima še posebej stroge pogoje na področju cepljenja proti steklini, saj lahko le na tak način zagotovimo varnost živali in ljudi pred to smrtno boleznijo. Poleg obveznega cepljenja proti steklini je v primeru potovanja v določene tretje države treba opraviti tudi test titracije protiteles za steklino.
Ta zahteva velja za nekatere priljubljene počitniške destinacije zunaj EU, kot so Albanija, Črna gora, Maroko, Srbija, Tajska, Turčija in Zanzibar (države, ki niso na seznamu v Prilogi II k Uredbi (EU) 577/2013). Test titracije protiteles za steklino je treba opraviti, še preden žival zapusti EU. Opravljeni test mora pooblaščeni veterinar v EU vpisati v potni list za hišne živali. Pomembno je tudi, da lastniki preverijo, da je cepljenje proti steklini veljavno ves čas potovanja do vrnitve v EU.
Če test titracije ni opravljen in ustrezno vpisan v potni list za hišne živali pred potovanjem, so lahko težave pri vračanju. Živali se zavrne vstop v EU ali pa je napotena v izolacijo do izpolnitve pogojev. Če se test titracije opravi v državi zunaj EU, je predpisano trimesečno čakanje pred ponovnim vstopom v EU.
Potovanje z drugimi vrstami hišnih živali
Če potujete s hišno ptico znotraj EU, mora biti ptica ustrezno označena (na primer sponka, obroček na nogi), spremljati pa jo mora ustrezen dokument. Če s ptico potujete v tretjo državo, pri vračanju v EU veljajo zelo strogi pogoji zaradi tveganja ptičje gripe (na primer testiranja in/ali izolacija v tretji državi, ptica mora biti tik pred vstopom v EU veterinarsko pregledana, spremljati jo mora veterinarsko spričevalo).
Podobna pravila veljajo tudi za druge vrste hišnih živali, kot so pajkovci, okrasne vodne živali, plazilci ter kunci. Žival mora biti ustrezno označena ali opisana, spremljati pa jo mora ustrezen dokument, s katerim se ugotavlja povezava med lastnikom in živaljo.
Določene vrste živali ne morejo potovati kot »hišne živali« in morajo biti za vsak premik izpolnjeni pogoji za trgovski premik oziroma uvoz (na primer beloprsi ježki).
Upoštevajte, da je menjava okolja in sama pot za nekatere živalske vrste lahko zelo stresna. Zato je dobro pretehtati, ali živali morda ne naredimo večje usluge, če ji varstvo uredimo doma. Zavedati se je treba, da je v primeru bolezni živali v tujem kraju običajno težje najti veterinarje, specializirane za druge vrste živali.
Več informacij: